FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin
FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin
FITO-INFO

ANGUINA AGROSTIS  (Steinbuch, 1799) Fiipjev, 1936

MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI

Samičje telo je spiralno zavito ali pa ima obliko črke C. Pokožnica je nežno obročasta. Glava je privzdignjena, visoka 3 do 4 m m. Sprednji del požiralnika (prokorpus) je valjast, v sredini nekoliko razširjen, ob prehodu v ovalni osrednji del (medialni bulbus) pa je zožen. Istmus je kratek in ozek. Bazalni bulbus je dobro razvit, trapezasto oblikovan, srednjega črevesa pa ne prekriva. Jajčniki so dva- do trikrat zapognjeni; oociti se v coni razmnoževanja nahajajo v dveh do treh linijah. Spermateka je podolgovata, včasih vsebuje več kot deset do dvanajst sočasnih oocitov, od predmaternične žleze pa se loči s kratko zožitvijo. Predmaternična žleza je dolga in hkrati lahko vsebuje več kot dvajset jajčec. Med predmaternico in maternico se nahaja kratka zožitev - jajcevod. Postvulvalna maternična veja je dolga približno kot polovica razdalje med vulvo in analno odprtino, v njej pa so spermiji. Rep je kratek, stožčast, vrh repa pa je šilast.

Telo samcev je po relaksaciji skoraj iztegnjeno. Testisi so enkrat ali dvakrat prepognjeni. Bursa ne sega do vrha repa.

RAZVOJNI KROG

Drugostopenjske ličinke se izležejo in napadejo mlade trave zgodaj v maju (Evropa) ali konec avgusta (Avstralija). Ličinke se selijo v socvetje rastlin in spodbujajo oblikovanje semenskih šišk. Dozorevanje ogorčic in izleganje jajčec se začne v Evropi v sredini junija, v Avstraliji pa sredi oktobra.

POMEN

Gostiteljske rastline vrste Anguina agrostis so: Agrostis tenuis Sibth. in številne vrste drugih travnatih rodov vključno z: Apera, Arctagrostis, Calamagrostis, Dactylis, Eragrostis, Festuca, Hordeum, Koeleria, Lolium, Phalaris, Phleum, Poa, Puccinellia, Sporobolus in Trisetum. Southey (1973) uvršča ogorčico Anguina agrostis med nevarne oziroma gospodarsko potencialno nevarne škodljivce Agrostis tenuis v severozahodnem delu ZDA in v Novi Zelandiji. Sveže oblikovana lažna zrna, ki jih na travi Festuca rubra commutata povzroča ogorčica A. agrostis, so po nekaterih podatkih lahko tudi strupena za govedo in ovce, ki se prehranjujejo z napadenimi rastlinami. Omenjena ogorčica je znana tudi kot prenašalec toksičnosti nekaterih enoletnih trav rodu Lolium v Avstraliji.

GEOGRAFSKA RAZŠIRJENOST

Anguina agrostis: Evropa, Azija, Severna Amerika (ZDA in Kanada), Avstralija, Nova Zelandija in južna Afrika

 

Besedilo: Gregor Urek, Kmetijski Inštitut Slovenije

New Page 1
FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za zdravstveno varstvo ratlin